Zakaj je sadje zdravo!
Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in zelenjavo je zabrisana. Sadje ima običajno več sladkorja in raste na večletnih rastlinah. Botanično nastane sadež iz cvet. Sem spadajo užitni plodovi sadnih dreves (jabolka, češnje) in nekaterih vrst jagodičevja (maline, ribez). Sadje radi uživamo, ker je sočno. Večina sadja vsebuje veliko vode z bogato zalogo vitaminov in mineralov. Sadje je aromatično, ker vsebuje jabolčno ali limonsko kislino ter eterična olja. Vsebuje tudi celulozo, ki pospešuje prebavo. V Sloveniji sadje zelo dobro uspeva, saj gojimo 30 različnih sadnih vrst. Po priporočilih WHO naj bi odrasel človek na dan zaužil 100-200 g različnega sadja in enako količino vrtnin.
Sestavine:
V sadju je zelo dosti vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. V njem je največ vode, in sicer 75-80-95%.
voda: 75-80-95%
-
ogljikovi hidrati: 5-20%;prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.
-
sladne kisline: 0,1-5%;jabolčne, citronske, akorbinske kisline.
-
beljakovine: 0,3-1,3-14,8%;še posebej v lupinastem sadju.
-
lupidi: 0d 0,3-1,0 v lupinskem sadju pa do 64%.
-
vitamini: C,A,vitamini B2 kompleksa.
-
minerali: Ce,P,Fe,Na,K,Mg
Vrste sadja:
koščično sadje: češnja, breskva, marelica, sliva, višnja, nektarina
-
pečkasto sadje: jabolka, hruška, kaki, kutine, nešplje
-
jagodičasto sadje: borovnica, grozdje, jagoda, malina, ribez, robide, brusnice, kosmulje
-
lupinasto sadje: orehi, lešniki, kostanj, arašidi, mandlji, pistacije, indijski oreh
-
južno sadje-agrumi: limone, pomaranče, grenivke, mandarine, citrone
-
južno sadje-drugo: kivi, smokve, rožiči, datlji, kokosov oreh
-
tropsko-eksotično sadje: banana, ananas, mango, papaja, avokado, gvajava
Izdelki iz sadja:
sadni sokovi: (bistri, motni, kašasti)
Priprava sadnega soka iz sadja
Iz poletnega sadja lahko naredimo okusen naraven sok, ki nam bo lajšal žejo v teh vročih dneh.
- Pomaranče: Iz kilograma pomaranč iztisnemo sok. Nato ga precedimo čez blago, da odstranimo večje delce. Nato zavremo za eno minuto, odstavimo, odstranimo peno in pustimo, da se ohladi. Če boste sok skladiščili dalj časa, bo mogoče čez nekaj mesecev izgubil barvo, okus pa bo še vedno ostal isti.
- Breskve: Breskve olupimo in narežemo na rezine. Dodamo skodelico vode in v pokriti posodi kuhamo približno dvajset minut. Nato breskve zmečkamo in precedimo sok.
- Maline in robidnice: Skuhamo jih z malo vode in pustimo vreti pet minut. Nato precedimo.
zmrznjeno sadje
-
suho sadje
-
kompoti
-
marmelade
-
kandirano sadje
-
sadni žele
Shranjevanje-konzerviranje :
shranjevanje v hladilnicah (nižje temperature, ustrezna vlažnost)
-
zmrzovanje (je zelo dober postopek konzerviranja, ker sadju ne spremeni hranilno vrednost)
-
sušenje sadja (samo na zraku ali v biosušilnikih s pomočjo višje temperature)
-
konzerviranje (pasterizacija) s sladkorjem
Zgodovina sadja:
Človek je poskušal pridelovati sadje že pred več kot 8000 leti. Dokaz so zoglenela jabolka, ki so jih arheologi našli vprazgodovinskih hišah v Turčiji.
Pravilna izbira:
Poleti dozori veliko raznovrstnega sadja. Vendar mnogi ne znajo izbrati najboljših sadežev, ki niso ne preveč ne premalo zreli, saj samo taki lahko razvijejo pravi in najžlahtnejši okus. Spodnji nasveti vam bodo pomagali pri pravilni izbiri.
Melone
Izberite okrogle sadeže zlate barve, saj so takšni najbolj zreli. Zelene melone bodo pri sobni temperaturi zrele v nekaj dneh. Morebitne lise na lupini naj bodo enakomerno razporejene, sadež pa naj blago diši. Melona je bogata z vitaminom A in ima malo kalorij. Lahko jo postrežete s tanko rezino pršuta in s kozarcem desertnega vina.
Kivi
Zrel kivi se bo vdal pritisku s prstom, vendar ne sme biti preveč mehak. Biti mora vojaško rjave barve in imeti puhasto lupino. Sočen sadež se vam bo zdel precej težak glede na njegovo velikost.
Mango
Zrel mango je zelen z rdečimi ali oranžnimi lisami. Ne sme biti ne pretrd in ne premehak in mora imeti nepoškodovano lupino. Sadež, ki se vam zdi težak, bo najbolj sočen. Če kupite premalo zrel mango, ga imejte nekaj dni na sobni temperaturi, nato pa ga porabite.
Papaja
Zrele papaje so rumeno-zelene ali rumeno-oranžne. Nabirajo še zelene, vendar po nekaj dneh dozorijo. V hladilniku lahko zdržijo teden dni.
Breskve, slive
Tudi pri njih je znak sočnosti, če je sadež težak. Kupujte takšne z nepoškodovano lupino. Če so nezreli, jih dajte za dan ali dva v rjavo papirnato vrečko in pustite na sobni temperaturi. Zrel sadež mora imeti prijeten vonj in ne sme biti premehak.
Borovnice
Borovnice so bogate z antioksidanti, poleg tega pa vsebujejo tanin, ki zdravi bolezni sečil. Ko kupujete sveže borovnice, izberite sadeže, ki so čvrsti, suhi in gladki in ki nimajo veliko stebelc in lističev. Velikost ni dokaz zrelosti, lahko pa jo določite po barvi. Najboljši so temno škrlatni ali temno modri sadeži. Rdečkaste borovnice niso zrele, lahko pa jih uporabite pri kuhanju. Mehki, vodeni sadeži pomenijo, da so borovnice verjetno preveč zrele, če pa so nagubane, so najbrž prestare. Sveže borovnice shranjujte pokrite v hladilniku. Pred uporabo jih umijte in porabite v šestih dneh od nakupa.
Ananas
Najpomembnejši pokazatelj, da je ananas zrel, je njegov vonj. Vzemite sadež in ga povonjajte na spodnjem delu. Če ima blago, sladko aromo, je zrel. Če je vonj premočan, je ananas verjetno prezrel in ne bo zdržal dolgo. Ananas po tem, ko ga naberejo, ne zori več, zato je pomembno, da izberete zrel sadež. Če na dnu opazite temne madeže, je to znak, da sadež že začenja gniti. Zapomnite si tudi, da je bolje izbrati večji sadež, saj lahko veliko vsebine izgubimo z lupljenjem.
Maline in robidnice
Izogibajte se košaram, na katerih so madeži od soka, saj so v njih največkrat zmečkani ali gnili sadeži. Mehke, vodene maline ali robidnice kažejo na to, da so prezrele, nagubane pa so bile predolgo skladiščene in so prestare. Sveže maline in robidnice shranjujte pokrite v hladilniku. Pred uporabo jih operite in jih porabite v treh dneh od nakupa.
Jagode
Jagode so bogate z vitaminom C in sadno kislino, ki pomaga preprečevati nekatere vrste raka. Kupujte napete, svetlo rdeče, popolnoma zrele jagode. Zeleni del mora biti čvrst in svežega videza. Velikost jagode ni pomembna, saj so lahko velike in male jagode enako zrele in okusne. Takoj odstranite poškodovane ali gnile sadeže, saj se v stiku z njimi tudi zdravi sadeži hitreje pokvarijo. Jagode imejte v hladnem, zračnem prostoru in v nepokritih posodah, da ne izgubijo preveč vlage. Pred uporabo odstranite zeleni del in jih umijte. Nato odcedite odvečno vodo, saj bi se je sicer jagode napile in bi tako izgubile svoj okus.
Lubenica
Lubenice po nabiranju ne zorijo več, zato je pomembno izbrati zrel sadež. Poiščite trdne sadeže s temno lupino. Dno lubenice naj bo svetlo zelene ali svetlo rumene barve. Ko potrkate po njej, morate zaslišati votel zvok. Ta metoda ni vedno učinkovita, saj tudi preveč zrele lubenice oddajajo votel zvok. Če kupujete narezano lubenico, naj bo njeno meso svetlo roza oziroma svetlo rdeče barve. Veliko vlaken ali belih črt je znak, da je lubenica že stara.
Marelice
Marelice so vir vitaminov A in C. Tri marelice vsebujejo 50 kalorij. Sveže marelice morajo biti napete, z gladko lupino in zlato oranžne barve. Izogibajte se bledih ali poškodovanih sadežev.
Nektarine
Vsebujejo veliko vitamina A. Izberite čvrste in napete sadeže z gladko lupino. Barva naj bo rdeče-rumena, ne pa zelena. Če kupite nezrele nektarine, jih nekaj dni pustite na sobni temperaturi. V hladilnik dajte neumite zrele nektarine, ki bodo zdržale od tri do pet dni.
Suho sadje:
Suho sadje je dragocena hrana, saj je bogato s kalorijami, hkrati pa vsebuje obilo zaščitnih snovi. Sušenje je ena od metod trajnejšega shranjevanja sadja. Proces, pri katerem se iz sadja odstranjujejo vodo, lahko poteka naravno (sušenje na soncu ali v senci), v sušilnicah pod vplivom toplega zraka in močnih ventilatorjev ali pa sadje predhodno zamrznejo, nato pa vodo v njem naglo izparevajo (liofilizacija).
Tagi:koščično sadje; pečkasto sadje; jagodičasto sadje; lupinasto sadje; južno sadje-agrumi; tropsko-eksotično sadje; sadje